Uvod
FIV (felini imunosupresivni virus, originalno imenovan ”felini T-limfocitni lentivirus”) je enovijačni RNA retrovirus iz poddružine lentivirusov, s katerim se lahko okužijo domače mačke in čite. Morfološko je podoben virusu HIV, antigensko pa se razlikuje. (1,2)
Najpogosteje se okužijo zunanji, nekastrirani mački, starejši od 4 let in sicer prek ugriznih ran. Transplacentarna okužba je redka. Postnatalni prenos od FIV-pozitivne matere na sesne mladiče je bolj pogost. (1)
Okužba je razširjena po celem svetu, posebno pri velikih skupinah prostoživečih mačk.(3)
FIV se razmnožuje v T-limfocitih (CD4+ in CD8+ celicah), B-limfocitih, makrofagih in astrocitih. (1)
Poznamo tri faze FIV okužbe:
1. Primarno, akutno fazo, ki se pojavi, ko se virus razširi po telesu. Pojavi se povišana telesna temperatura, nevtropenija in generalizirana reaktivna limfadenopatija.
2. Klinično asimptomatsko oz. subklinično fazo (traja različno dolgo, odvisno od virulence virusa in starosti mačke)
3. Kronično, terminalno fazo, kjer se počasi nižata nivo CD4+ limfocitov in produkcija interlevkina 2 (interlevkin, ki ga izločajo limfociti T, spodbujeni z antigeni, mitogeni ali z interlevkinom-1, spodbuja proliferacijo limfocitov T in sintezo interferona γ).(4)
Moteni so tudi: humoralni imunski odgovor, funkcija neutrofilcev in NK celic (natural killer cells, naravne celice ubijalke). (1)
V nekaj mesecih ali letih po infekciji se razvije stanje imunske pomankljivosti podobno AIDSu. Mačke v takem stanju obolijo za kroničnimi sekundarnimi infekcijami respiratornega, gastrointestinalnega in urinarnega trakta, kot tudi kože. (2)
Koinfekcija s FeLV virusom potencira simptome FIV. (1,3)
Klinične znake povzroča virus FIV neposredno ali pa sekundarne infekcije, ki se razvijejo po tem, ko se razvije imunodeficienca. FIV okužba se kaže s povišano telesno temperaturo in limfadenopatijo ter nespecifičnimi znaki kot so anoreksija, hujšanje, depresija. Klinični sindromi zaradi primarne virusne okužbe so: kronična driska, neregenerativna anemija, trombocitopenija, neutropenija, limfadenopatija, očesna vnetja (anteriorni uveitis), glaukom, glomerulonefritis, ledvično popuščanje, endokrinopatije (hipertiroidizem, diabetes mellitus). Spremembe obnašanja (demenca, skrivanje, jeza, tavanje) so pogoste manifestacije FIVa. Občasno se pojavi nistagmus (nehoteni ritimični gibi zrkel) (4), ataksija (motena usklajenost mišičnih gibov) (4) in spremembe na perifernem živčevju. Potrjena je povezava med FIV in malignostjo, saj so dokazane limfoidne maligne spremembe, mieloproliferativne bolezni, karcinomi in sarkomi. V 25 - 50% primerov se pokaže gingvitis, stomatitis, periodontitis, v 30% pa rinitis, konjuktivitis, keratitis, kot tudi infekcije zunanjih sluhovodov in kože. (1,3,5)
Najpogostejše hematološke spremembe so neutropenija, trombocitopenija in neregenerativna anemija. Pri nekaterih mačkah se pojavi monocitoza in limfocitoza. (1) Pokaže se znižanje koncentracje CD4+ limfocitov in inverzija razmerja CD4:CD8 (od 2:1 na <1:1) (5)
Bolezen laboratorijsko diagnosticiramo z ELISA testom, s katerim odkrijemo protitelesa proti FIVu v serumu. Bolezen potrdimo tudi z Westrn blot testom. Pri mačkah mlajših od pol leta lahko dobimo lažno pozitivne rezultate (zaradi pasivnega prenosa materinih protiteles), zato je treba test ponoviti. (3)
Uspešna vakcina proti FIVu žal še ne obstaja. (1,3)
Opis primera
24.oktobra 2007 je bil na kliniko pripeljan maček, star 3 leta, zunanji, nekastriran, teže 4,0kg, z anamnezo da driska, hujša in občasno bruha. Izmerjena telesna temperatura je bila 38,4 ºC. Apetita ni imel, bil je dehidriran.
Odvzeta mu je bila kri in poslana na preiskavo za FIV in FeLV (felini virus levkemije), hemogram in diferencialno belo sliko.
Z ELISA testom (Enzyme-Linked Immuno Sorbent Assay), so bila ugotovljena protitelesa proti FIV, kar pomeni, da je FIV pozitiven.
Krvna preiskava je potrdila zmanjšane vrednosti levkocitov in sicer 3.34×109/L (referenčna vrednost 5,5-19,5×199/L), diferencialna bela slika pa zmanjšane vrednosti limfocitov (12,8%, referenčna vrednost 20-55%).